Skladnost.

Zaposleni imajo pravico do opozarjanja na okoliščine, ki lahko pomenijo kršitev zakonov ali notranjih pravilnikov. Zunanji zaupni odvetnik kot urad varuha človekovih pravic prevzame te prijave. Ta omogoča pravno zaščiteno in zaupno območje zunaj podjetja. Ta pojasni prijavitelju njegove pravice in nadaljnje postopke. Samo s soglasjem prijavitelja posreduje urad varuha človekovih pravic prijavo svoji kontaktni osebi v podjetju. Pri tem se prijavitelj ne navede poimensko. Urad varuha človekovih pravic je lahko vključen kot zaupna oseba v postopku. Prijavitelju je kadar koli na voljo kot kontaktna oseba.

Med drugim se lahko na urad varuha človeških pravic obrnejo zaposleni, dobavitelji, prodajni partnerji in stranke.

Urad varuha človekovih pravic prejema prijave kršitev zakonodaje in notranjih kršitev. Glavni cilj je preiskovanje in preprečevanje gospodarskega kriminala, računovodskih prekrškov in oškodovanja premoženja. Lahko pa se prijavijo tudi kršitve notranjih smernic ali kršitve dolžnosti skrbnega pregleda človekovih pravic.

Da. Samo prijavitelj se lahko odloči o tem, katere informacije bo posredoval uradu varuha človekovih pravic in katere informacije bo urad varuha človeških pravic v drugem koraku posredoval podjetju. Samo v primeru zlorabe, torej namerno napačnih prijavah, je urad varuha človeških pravic pooblaščen, da posreduje informacije kljub nasprotovanju prijavitelja. Urad varuha človeških pravic to pojasni ob prvem stiku.

Ne. Na urad varuha človekovih pravic se lahko kdor koli obrne brezplačno.

Da, prijavitelj se lahko na urad varuha človeških pravic obrne tudi anonimno. To velja že ob vzpostavitvi prvega stika z uradom varuha človeških pravic. Če želite, urad varuha človeških pravic ohrani anonimnost prijavitelja pri podjetju.

Pri prijavi se z upoštevanjem zakona, notranjih pravilnikov in interesov vseh udeleženih izvede preiskava. Pri tem posreduje urad varuha človekovih pravic po predhodnem preverjanju prijavo svoji kontaktni osebi v podjetju.

Prijavitelj lahko se lahko kadar koli obrne na urad varuha človeških pravic glede stanja zadeve. Najpozneje po koncu postopka bo urad varuha človekovih pravic v okviru pravno dovoljenega obvestil prijavitelja o sklepu.

Ne, urad varuha človekovih pravic ne sme zastopati prijavitelja pri uradnem ali sodnem postopku. Zato urad varuha človekovih pravic tudi ne more uvesti ukrepov za uveljavljanje osebnih pravic ali zahtevkov prijavitelja na sodišču.

Da. Urad varuha človeških pravic je samostojni in neodvisni odvetnik, za katerega ne veljajo nikakršna navodila podjetja glede ravnanja z vsebino. Urad varuha človeških pravic se po lastnem obveznem preverjanju odloči, ali in v kolikšni meri sme posredovati zadevo podjetju.

Prvi stik se izvede prek platforme (kontaktna povezava), po telefonu, e-pošti, SMS-u, običajni pošti in v osebnem pogovoru.

Da. Vsakemu zaposlenemu so še naprej na voljo njegov/njen nadrejeni, delavski svet in vse znane kontaktne točke kot prva kontaktna oseba.

Da. Prijavitelj je zaščiten. Kakršno koli povračilno dejanje, usmerjeno proti prijavitelju nepravilnosti, ne bo tolerirano.

Kljub vedno znova izraženi skepsi so primeri ovadb od ustanovitve urada varuha človekovih pravic zelo redki. Poleg tega seznani zaupni pravnik prijavitelja na začetku pogovora s tem, da zloraba možnosti prijave ne bo tolerirana in da je pri namerni, torej zavestni zlorabi dolžen podjetju predati osebne podatke prijavitelja. V vsakem primeru grozijo zaposlenim pri namerni zlorabi možnosti prijave disciplinske posledice.

Urad varuha človeških pravic zagotavlja upoštevanje zakonskih dolžnosti glede shranjevanja in podatkovne varnosti. Zbrani osebni podatki so omejeni na navedbo identitete prijavitelja in zadevne osebe (zadevnih oseb).

Ne. Velja domneva nedolžnosti. Pri vsaki prijavi se z upoštevanjem zakona, notranjih pravilnikov in interesov vseh udeleženih izvede preiskava. Šele po končani preiskavi se sprejme odločitev o morebitnih ukrepih.

Če je bil namig podan v dobri veri, torej ni bil namerno prirejen, se prijavitelj ne sme bati nobenih posledic.

Ne, uporaba urada varuha človeških pravic je prostovoljna. Ustanovljen je bil kot dodatna kontaktna točka.

Da. Kadar koli imate možnost, da po dogovoru o terminu osebno obiščete zaupnega odvetnika in opravite zaupen pogovor.

Da.

Da. Najpozneje po koncu postopka bo urad varuha človekovih pravic ali podjetje v okviru pravno dovoljenega obvestil prijavitelja o sklepu.

Ne. Če je urad varuha človeških pravic v kazenskem, civilnem ali drugem postopku zaslišan kot priča, bo ime in identiteto prijavitelja, ki je prišel po nasvet, razkril samo takrat, če je za to pridobil soglasje tako od prijavitelja kot tudi od podjetja.

Da. Z uradom varuha človekovih pravic lahko najprej stopite v stik povsem zaupno. Ta ob začetku pogovora pojasni prijavitelju njegove pravice. Šele ob koncu pogovora se prijavitelj odloči, ali in v kakšni obliki bodo posredovane informacije podjetju.

Varuh človekovih pravic posreduje zadevo svoji kontaktni osebi v podjetju, ne da bi pri tem poimenoval prijavitelja. Ekipo kontaktne osebe sestavljajo vodilni zaposleni na področjih prava, kadrovske službe, varnosti koncerna in revizije.

Na urad varuha človekovih pravic se lahko obrnete tudi takrat, če prijavitelj inkriminira sebe. Po eni strani lahko urad varuha človekovih pravic pojasni prijavitelju njegove pravice, po drugi strani pa je samoprijava v okviru obstoječih delovnih razmerij ocenjena pozitivno in lahko v morebitnih poznejših sodnih postopkih šteje kot olajševalna okoliščina.

Ne. Samo v zelo omejenih izjemnih primerih in pri resnično težkih kaznivih dejanjih je vsak dolžan, da poda prijavo kaznivega dejanja na državno tožilstvo.

V tem primeru se lahko urad varuha človekovih pravic obrne neposredno na vodstvo podjetja.

Na to ni mogoče odgovoriti na splošno. Obstajajo prijave, ki jih je mogoče obravnavati v nekaj urah. Pri obsežnejših preiskavah lahko obravnava traja več tednov.